Opis sorte paradižnikove rumene kapice, njene značilnosti in produktivnost
Sorto paradižnika, imenovano Yellow Riding Hood, so razvili ruski rejci in je bila leta 2011 vključena v državni register. Kultura je namenjena gojenju v zavetiščih in na odprtih prostorih. Rastlina je določujoča vrsta in ne potrebuje dodatnih ukrepov za zaustavitev rasti. Grmi majhne rasti, visoki največ 50 cm, so kompaktni, imajo ne zelo razvit korenik, za katerega je značilen bočni razvoj. Zaradi te lastnosti paradižnika je rastlina sposobna roditi sadje, ko ga gojijo v cvetličnih loncih na okenskem pragu.
Prednosti in slabosti sorte
Vrtnarji ugotavljajo, da ima kultura tako prednosti kot slabosti. Prednosti paradižnika so:
- kratek rok, potreben za zorenje paradižnika;
- lep videz paradižnika;
- bogat paradižnikovo aromo sadja;
- odpornost na večino bolezni.
Pomanjkljivosti vključujejo nizek pridelek in nezmožnost, da se sadje shranjuje dlje časa, vendar to pomanjkljivost kompenzira odličen okus paradižnika. Paradižnik je primeren za svežo porabo, tudi v solatah. Zelenjava pri zamrzovanju ne izgubi uporabnosti sestave. Ko paradižnik dodamo jedem, jim daje bogat okus. Zaradi debele kože koščki dobro prenašajo toplotno obdelavo in se ne deformirajo, zato je sorta priporočljiva za konzerviranje.
Karakterizacija sadja
Zreli zaobljeni sadeži imajo bogato rumeno barvo. Paradižnik ima do zorenja bledo zelenkast odtenek. Povprečna velikost plodov je od 3 do 4 cm. Paradižnik ima gosto lupino, gladko in sijočo površino..
Paradižnikova kaša je sočna, vsebuje majhno količino semen. Mnenja vrtnarji govorijo o bogati aromi in sladkem okusu sadja. Povprečni kazalnik letine iz ene rastline je 0,5 kg. Nekateri grmi, ob pravilni tehniki gojenja, lahko prenesejo do 3 kg. Rastline so občutljive na pomanjkanje svetlobe, zato je pri gojenju doma pozimi potrebna dodatna razsvetljava.
Za plodove je značilna dobra odpornost proti razpokanju. Problem pojavljanja napak na sadju je povezan z ostrimi spremembami vlažnosti zaradi temperaturnih sprememb podnevi in ponoči. Priporočena vrednost vlažnosti za gojenje je 60%.
Rastoča priporočila
Gojenje na prostem je dovoljeno le na območjih s toplim podnebjem. V severnih regijah se daje prednost sajenju v rastlinjaku ali cvetličnih loncih. Pred sajenjem je priporočljivo razkužiti semena s šibko raztopino kalijevega permanganata. Za to je sadilni material eno uro postavljen v posodo z raztopino, nato pa speremo s toplo vodo.
Za tla priporočamo, da izberete ilovnato z nizko kislostjo. Sajenje semen se izvaja pri zemeljski temperaturi najmanj 25 C. Material je treba zakopati največ 2 cm. Razdalja med vdolbinami naj bo tudi 2 cm.
Po sajenju je posoda zaprta s filmom, ki ga odstranimo po vznikanju.
Pri potapljanju mora biti prostornina lonca za sadike najmanj 300 ml. Presaditev na mesto stalne gojenja se opravi 50. Pri sajenju v rastlinjak priporočamo, da pustite razdaljo med grmovjem vsaj 50 cm. Za rast rastline in pridelek ne bo potrebno veliko časa in truda, saj sorta ne potrebuje ščepanja in velja za nezahtevno.